Obnova fresk v cerkvi Sv. Martina

15.novembra 2009 smo praznovali zaključek restavratorskih del na freskah v cerkvi Sv.Martina na Šilentaboru in blagoslov fresk.

(članek v Notranjskih novicah)


Gotske freske vstale iz pozabe

Veronika Rupnik

Obsežna konservatorsko-restavratorska dela v cerkvi na Šilentabru končana

Šilentabor, 15. november – Skupina restavratorjev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je po sedmih letih končala obsežno in zelo zahtevno obnovo fresk iz 15. stoletja v cerkvi svetega Martina na Šilentabru. Ob godu vaškega zavetnika, svetega Martina, je obnovljene freske blagoslovil postojnski dekan Ervin Mozetič , ki je daroval tudi sveto mašo.

Ekipa restavratorjev je svoje delo začela pod vodstvom pokojnega akademskega slikarja Marka Butine in ga letos jeseni z dokončanjem obnove vseh sten prezbiterija končala pod vodstvom akademske restavratorke Marte Bensa. Kot je povedala, je bila cerkev na Šilentabru verjetno zgrajena v 11. ali 12. stoletju, zrasla pa naj bi na temeljih prvotne kapele iz 4. stoletja. Ostanki apside so prikazani v tleh prezbiterija, a so potrebni obnove. Freske so mlajše, naslikane so bile okoli leta 1450 in so delo Mojstra bohinjskega prezbiterija, slikarja, ki je poslikal tudi cerkev svetega Janeza v Bohinju. Pigmenti so tipični za čas gotike, rdeča in zelena zemlja, kositrova rumena,  ogljikova črna in cinober.

Poslikave so bile zelo poškodovane

Cerkev je bila v času baroka prezidana. Stare freske so takrat zasekali in prekrili z novim ometom, ponekod so  odpadle, na več mestih je prišlo do podmehurjenosti, na skoraj celotni površini sten se je nabrala siga. »Poslikave so bile zaradi prisotnosti sige zelo poškodovane. Restavratorji smo neustrezne plasti odstranili z gravirnimi svinčniki, s skalpeli, dleti in kemičnimi sredstvi. Odstranili smo poznejše beleže, pozidali poškodbe in opravili injektiranje. Zaradi močne poškodovanosti stenskih slik smo se ponekod odločili tudi za delno rekonstrukcijo, « je pojasnila Marta Bensa. Na stropu prezbiterija poslikava prikazuje štiri evangeliste in šest angelov. Na stenah v lunetah so naslikani prizori Jezusovega trpljenja. V spodnjem delu sta dva angela, patron cerkve sveti Martin na konju, ki deli plašč z beračem, sveti Peter in Pavel in še štirje svetniki, kateri, pa restavratorji še niso odkrili, saj morajo poslikave še očistiti. Na slavoločni steni pa sta freski Marijinega oznanjenja in mčeništva svetega Ahaca.

Skrb za kulturno dediščino ima svojevrsten pomen

Velik projekt obnove fresk, ki sta ga financirala ministrstvo za kulturo in občina Pivka, izvajal pa ga je  restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se je začel na pobudo donedavnega predsednika vaške skupnosti Zagorje, ljubiteljskega zgodovinarja in lokalnega turističnega vodnika, Jožeta Želeta

iz Zagorja. »Marsikomu se investiranje v obnovo kulturne dediščine ne zdi pretirano smiselno, saj tu ni ekonomske dodane vrednosti in neposrednih poslovnih učinkov. Toda če pogledamo globlje, ima varstvo in skrb za kulturno dediščino svojevrsten pomen. Kulturna dediščina nam odkriva, kdo smo, oblikuje in krepi našo

lokalno identiteto, narodovo samobitnost in nacionalno samozavest, « pa je zbrane nagovoril Robert Smrdelj, župan občine Pivka, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu.

 

 
Foto: Veronika Rupnik

Obnovljene freske je med slovesno sveto mašo blagoslovil postojnski dekan Ervin Mozetič .