Poročilo medžupnijske Karitas

Teden Karitas Nič revščine – ukrepajmo zdaj!

22. – 28. november 2010

V letošnjem letu, ko obhajamo 20. obletnico Karitas v Sloveniji, smo bili priča mnogim žalostnim dogodkom, ki so se odvijali v naši neposredni bližini: odpuščanja delavcev, stečaji, poplavljeni domovi in na tisoče obupanih družin, ki jim je nenadna situacija porušila življenjske načrte in morda tudi sanje. Pred nami se tako rekoč vsakodnevno odvijajo vedno novi prizori osebnih stisk in tragedij. Zagotovo ne manjka razlogov, da bi se nas, vernikov, stiska teh ljudi ne mogla dotakniti. Tu je, na našem pragu, da potrka na našo vest, kako lahko pomagamo. Prav je, da se ravno na današnjo nedeljo, nedeljo Karitas, ustavimo in razmislimo, kako ukrepati, ko se naš bližnji znajde v stiski.

Kratek pregled dejavnosti Medžupnijske Karitas Zagorje in Trnje:

1. Projekti, ki jih razpisujeta Slovenska in Škofijska Karitas:

- »Streha nad glavo« (pomoč družinam v Banjaluki),

- počitnice otrok (v Portorožu in Soči),

- počitnice družin (v Portorožu in Soči),

- »Da bo korak v šolo vesel« (šolske potrebščine),

- »Namenska pomoč« (za družine v stiski, otroke, matere samohranilke,…),

- »Posvojitev na daljavo« (posvojenega imamo enega otroka),

- materialna pomoč (socialno ogroženim družinam in posameznikom).

 

2. Druge dejavnosti v tem letu:

- delavnice za otroke pred Materinskim dnevom (izdelava voščil),

- Materinski dan (sv. maša za starše z voščilom otrok),

- križev pot za sodelavce Karitas v Slavini,

- obisk starejših nad 80 let ob rojstnem dnevu,

- obisk starejših nad 80 let za velikonočne in božične praznike,

- srečanje starejših, bolnih in invalidov sv. mašo in srečanjem s pogostitvijo,

- sv. maša in srečanje za vse sodelavce Karitas iz postojnske dekanije v Postojni,

- seminarji in duhovne vaje v Postojni,

- likovni in literarni natečaj za učence podružnične šole v Zagorju na temo »Nič revščine – ukrepajmo zdaj«,

- delavnica za otroke v tednu Karitas (izdelovanje adventnih venčkov),

- Miklavževanje v obeh župnijah (birmanci pripravijo kulturni program),

- zbiralne akcije (šolski zvezki, hrana za družine v stiski),

- pomoč pri plačilu zapadlih položnic,

- brezplačna učna pomoč.

 

O svojem delu redno poročamo na Župnijskem pastoralnem svetu v Zagorju in Trnju, vsa obvestila in zahvale so v župnijskih oznanilih. Zelo dobro sodelujemo s sorodnimi organizacijami, vsemi vaškimi skupnostmi, Občino Pivka, Osnovno šolo Pivka in podružnično šolo Zagorje, agrarnimi skupnostmi, Gasilskim društvom Zagorje in Kulturnim društvom Juršče. Pri vseh akcijah nikoli ne ostanemo brez pomoči župljanov.

Za nesebično in hitro pomoč se vsem najlepše zahvaljujemo! Naj vam Bog obilno povrne!

Če hočemo človeku resnično pomagati, ni dovolj, da upoštevamo le njegove materialne potrebe, ampak tudi duševne. Začutiti moramo njegovo resničnost in se vanj vživeti, z njim sočustvovati. Le tako smo mu lahko blizu.

Povzetek poročila pripravila Zinka Vadnjal

 

Nosite bremena drug drugemu

 

»Križ je breme, ki človeka doleti in ga prizadene predvsem v njegovem srcu in duši. Dokler gre le za telesni napor, lahko odložimo njegovo breme, ko se nas pa dotakne in zajame srce in dušo, smo se prisiljeni soočiti iz oči v oči z njegovo težo, ki nas presega. Križ presega naše zmožnosti in sposobnosti, zato potrebujemo bližnjega in Njega,» je zapisal direktor Slovenske Karitas mariborski nadškof-pomočnik dr. Marjan Turnšek.

Zato ne pozabimo, da je Bog vedno tu, pri nas in čaka naše prošnje in naše zahvale.

»Ne bojte se, jaz sem z vami,« so Jezusove besede. V to upamo in verujemo!

Obvestila

 

Teden Karitas

Letošnji teden Karitas bo od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. novembra 2010 potekal pod naslovom Nič revščine, ukrepajmo zdaj! Posebej ga bo zaznamovala 20-letnica delovanja Karitas v Sloveniji. Z različnimi aktivnostmi in dogodki se bo v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti ter pastoralnem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti Karitas pridružila tudi prizadevanjem za večjo ozaveščenost o revščini v Sloveniji in Evropi. 

Revščina se nezadržno povečuje tudi pri nas. Število prejemnikov pomoči Karitas je v zadnjih dveh letih naraslo in preseglo število 140.000. Nove stiske nastajajo zaradi brezposelnosti in neprimernega plačila za opravljeno delo. Starši in otroci se soočajo z resnimi težavami že pri financiranju osnovnošolskega izobraževanja. Številni starejši, ki živijo sami v lastnem gospodinjstvu, se dostojno brez pomoči ne morejo več preživljati.

 Nič revščine mora biti skupen ideal vsake civilizirane družbe. Razmere v Sloveniji in Evropi zahtevajo takojšnje ukrepanje držav in civilne družbe, zahtevajo novo solidarnost ter delo v skupno dobro.

 

Več na: http://www.karitas.si/

Teden karitas

 Teden Karitas

20. – 27. november 2011

»SRCE, KI VIDI«

Molitev vam bo dala čisto srce in čisto srce bo moglo gledati Boga. In če gledate Boga drug v drugem, boste ljubili drug drugega.

Mati Terezija

Predstavljamo vam delo Medžupnijske Karitas Zagorje in Trnje v letu 2011.

Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje deluje v dveh župnijah. V Zagorju je 12 prostovoljk, v Trnju pa 7. Vsak drugi mesec imamo sestanek, na katerem sproti pregledamo realizacijo dela in si razdelimo zadolžitve za naslednja dva meseca. Na sejah redno pišemo zapisnik in o delu poročamo na Župnijskem pastoralnem svetu ter v cerkvenih oznanilih. Nekatere akcije so bile objavljene tudi v lokalnih glasilih. V začetku leta smo naredili program dela, ki smo ga med letom dopolnjevali glede na nove potrebe. Ob koncu leta oddamo podrobno poročilo o delu tudi Občini Pivka in Škofijski Karitas Koper.

 

Za sodelovanje in pomoč se zahvaljujemo Vaškim skupnostim, Gasilskemu društvu Zagorje, Kulturnemu društvu Juršče, Občini Pivka, Osnovni šoli Pivka in vsem župljankam in župljanom.

Vsem naj Bog obilno povrne!

 

Sodelovali smo v vseh akcijah, ki sta jih razpisali Slovenska in Škofijska Karitas.

  • Nadaljevali smo z akcijo »Namenska pomoč«, s katero rešujemo stiske družin, otrok, mater samohranilk...
  • V postu smo imeli akcijo »Streha nad glavo«. Z njo smo pomagali družini iz Banja Luke.
  • Za sirotišnico v Medžugorju smo zbrali rjuhe in brisače.
  • Skozi celo leto smo zbirali oblačila. Spomladi smo jih darovali večinoma prebivalcem primorskih vasi, ki so bili prizadeti ob poplavah, nekaj pa smo jih darovali skladišču Karitas v Ljubljani.
  • Otroci imajo na daljavo posvojenega enega otroka iz Banja Luke, Medžupnijska Karitas pa dva otroka iz Slovenije.
  • V akciji »Da bo korak v šolo vesel« smo z zvezki in boni pomagali 24 otrokom.
  • Denar smo darovali tudi za misijone v Afriki.
  • Dvakrat v letu, to je ob Veliki noči in Božiču, z voščilom in simboličnim darilom obiščemo 109 starejših od 80 let, bolnih in invalidov.
  • Starejše od 80 let ob rojstnem dnevu obiščemo z voščilnico in darilom. Nekaterim pišemo. Voščilnice nam izdela zunanja sodelavka.
  • Avgusta smo v Zagorju za starejše, bolne in invalide pripravili družabno srečanje s sveto mašo in maziljenjem. Za pogostitev nam prostor vedno pripravijo zagorski gasilci. Srečanja se je udeležilo 52 starejših župljanov iz obeh župnij.
  • Med letom smo sodelavke Karitas večkrat obiskale tudi naše župljane, ki so v domu starejših v Postojni in Ilirski Bistrici ter v Zavodu Talita kum v Postojni. Redno pa jih obiščemo na Cvetno nedeljo in pred Božičem.
  • Vse članice smo sodelovale tudi v akciji »Očistimo Slovenijo«.
  • Za otroke smo imeli dve delavnici: v marcu, ko smo izdelali voščilnice za materinski dan in dve delavnici v novembru, ko smo izdelali adventne venčke za starejše in osamljene župljane.
  • Za materinski dan so otroci sodelovali pri maši in se z voščilnico in pesmijo zahvalili staršem.
  • Decembra bomo v obeh župnijah (v Zagorju in na Jurščah) pripravili miklavževanje. Starejši otroci bodo imeli kulturni program. Miklavž bo obdaril 141 otrok.
  • V stiskah, ki so nastale nepredvideno, smo pomagali ljudem s plačilom zapadlih položnic za vodo in elektriko za obdobje treh mesecev.
  • V tednu Karitas sodelujemo z izdelki nekaterih učencev na razstavi »Srce, ki vidi« v župnišču v Postojni. Na ogled bodo 14 dni.
  • V novembru bomo zbirali hrano in poljske pridelke za skladišče Karitas v Pivki.
  • Dve naši sodelavki nudita brezplačno učno pomoč enkrat tedensko.
  • Ljudem, ki potrebujejo materialno pomoč, pomagamo s paketi hrane iz skladišča v Pivki. Kadar sami ne morejo iti po hrano, jo pripeljemo mi. Prav tako smo družinam, ki so dobile hrano iz evropskih rezerv, pripeljali na dom, kjer je bilo potrebno.
  • Poleg materialne pomoči nudimo še pomoč z iskanjem poti iz stiske in s svetovanjem.
  • Za sodelovanje in pomoč se zahvaljujemo vaškim skupnostim, Gasilskemu društvu Zagorje, Kulturnemu društvu Juršče, Občini Pivka, Osnovni šoli Pivka in vsem župljankam in župljanom.

    Vsem naj Bog obilno povrne!

     

    Nagovor škofa Lipovška pri maši na srečanju prostovoljcev Karitas ob začetku Slomškovega leta

    26.11.2011: Ponikva

    Dragi sobratje v škofovski, duhovniški, redovniški in diakonski službi, drage sestre redovnice, bogoslovci vseh šestih slovenskih (nad)škofij, semeniščniki, dragi Slomškovi romarji, sestre in bratje v Kristusu!

    Danes, na Slomškov rojstni in tudi krstni dan, ob 150. obletnici njegove smrti, ko smo zbrani tukaj, v neposredni bližini njegove rojstne hiše, vstopamo v Slomškovo leto 2011/2012. Na pročelju hiše je tabla, na kateri piše: »V tem domu so se 26. novembra 1800 rodili Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski, umrli v Mariboru 24. septembra 1862.« – V tem domu so se rodili ... In mi smo priromali na ta kraj. Hvala vam, da ste prišli. Blaženi škof Slomšek nas vse sprejema in blagoslavlja.

    Pisatelj Alojz Rebula v enem izmed svojih razmišljanj o bl. škofu Slomšku omenja starodavno izročilo, ki ve povedati, da so ljudje ob Slomškovem rojstvu nad njegovo rojstno hišo videli poseben sij, ki so ga razumeli kot preroško znamenje za novorojenega Antona. Kakor koli že, danes na Slomškov rojstni in krstni dan, ko vstopamo v Slomškovo leto, naj se v nas nekaj zgane, naj v naših srcih zasije sij in nas razsvetli. Naj v naših srcih močneje zažari tista luč, ki jo je pred dvanajstimi leti (19. septembra 1999) prižgal bl. papež Janez Pavel II., ko je v Mariboru škofa Slomška razglasil za blaženega. Vsi, ki smo doživeli tisti zgodovinski trenutek in vse dogajanje, ki se je uresničevalo v teh dvanajstih letih, danes hvalimo Gospoda za darove, ki jih naklanja našemu narodu, naši domovini ter Cerkvi doma in po svetu. Darovi prihajajo po življenju in delu, po duhovniški, učiteljski in pastirski službi tega imenitnega apostola in pastirja Božjega ljudstva.



    Jutri, na prvo adventno nedeljo, na pragu novega cerkvenega ali bogoslužnega leta, bomo po vseh župnijah mariborske metropolije brali posebno pastirsko pismo, ki želi predstaviti nekatere pobude, prireditve in romarska srečanja, s katerimi želimo na novo predstaviti, odkrivati in vstopiti v veličastno duhovno in kulturno izročilo, ki jo obsega Slomškovo duhovniško in škofovski poslanstvo. Slomškovo leto želi v prvi vrti poživiti našo molitev, da bo Slomškovi beatifikaciji kmalu sledila tudi njegova kanonizacija. Če se ob beatifikaciji svetnik predstavi domačemu občestvu, krajevni Cerkvi, pa je kanonizacija predstavitev svetnika vesoljni Cerkvi in s tem tudi zboru svetnikov Katoliške Cerkve, ki so na poseben način luč, kvas in sol zemlje (prim. Mt 5,13–16). Kot taki so postavljeni na svetilnik, da nam je »njihovo življenje zgled, njihova priprošnja pomoč in občestvo z njimi nekoč tudi naš delež« (prim. Hvalospev v čast svetnikom).

    Pobude Slomškovega leta nam želijo pomagati, da v naših srcih, po naših domovih in družinah, po naših župnijah ter po cerkvenih in družbenih ustanovah močneje zažari svetniška podoba – ikona bl. škofa Antona Martina Slomška. Prav tako naj zažari njegova karizma, ki jo v odlični meri povzema njegovo škofovsko geslo Vse v večjo čast Božjo in v zveličanje duš. Sem se umešča tudi njegovo vodilo Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ, do zveličavne narodove omike.

    Sobratje v škofovski, duhovniški, redovniški in diakonski službi, sestre redovnice, bogoslovci, semeniščniki, drage častilke, dragi častilci bl. škofa Slomška, sestre in bratje v Kristusu! Slomškovo leto ob 150. obletnici njegove smrti je zato kairos – milostni trenutek ter priložnost in vabilo, da se resnično nekaj premakne v našem življenju, v pastorali, v naši službi Bogu in bližnjemu.

    Veste, da je papež Benedikt XVI. z odlokom Ubicumque et semper (Vedno in povsod), 2l. septembra 2010 ustanovil Papeški svet za novo evangelizacijo, ki ima zahtevno in zanimivo nalogo, da poživi in razplamti binkoštni ogenj, binkoštno vetje Sv. Duha v današnjem svetu in še posebej v življenju in delovanju Cerkve. Njeno delovanje se uresničuje v tisti zveličavni napetosti med »že« in »še ne« Božje odrešitvene zgodovine (prim. Rim 8,18). Ko vemo, da je Božje kraljestvo že med nami – to je naše veselje, a še ne v vsej polnosti – to je naša naloga. To je naloga nove evangelizacije, ki kot je rečeno v ustanovitvenem dokumentu, ni nova po vsebini, ampak po gorečnosti, po novi pripravljenosti vstopiti v luč, sodelovati pri delu odrešenja, stopiti na pot Jezusa Kristusa, ki ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel (prim. Mt 20,28). Nova evangelizacija je vabilo na pot Jezusa Kristusa, ki je prišel, da bi oznanjal blagovest ubogim in ozdravljal vse, ki so potrtega srca. On je tisti, ki »nalomljenega trsta ni zlomil in tlečega stenja ne ugasnil« (prim. Mt 12,20).

    O tem je pisal že papež Pavel VI. v apostolski spodbudi O evangelizaciji, ko pravi, da je vsaka evangelizacija delo Svetega Duha. Kakor na prve binkošti, in v prvi apostolski dobi, tako se je tudi v poznejših obdobjih življenja in delovanja Cerkve vedno znova potrjevalo, da ničesar ne more nadomestiti ognja, žara, luči in moči Svetega Duha. »To delo za rast Božjega kraljestva – nadaljuje papež Pavel VI. – se je vedno znova soočalo z nasprotovanjem in ovirami«. Med takimi ovirami, pravi papež Pavel VI., ki jih srečujemo v našem času, omenim samo eno: pomanjkanje gorečnosti. Pomanjkanje gorečnosti je tem usodnejše, ker prihaja od znotraj. Kaže se v utrujenosti, v razočaranju, v lagodnosti, brezbrižnosti in predvsem v pomanjkanju veselja in upanja. Ljudje našega časa pričakujejo, da prejmejo veselo oznanilo ne iz ust žalostnih, malodušnih, nepotrpežljivih in preplašenih evangelizatorjev, marveč od služabnikov evangelija, iz katerih izžareva gorečnost. Od takih, ki so »najprej sami sprejeli Kristusovo veselo oznanilo in so pripravljeni zastaviti svoje življenje za Božje kraljestvo« (prim. Pavel VI, Spodbuda O evangelizaciji, 80).

    Bl. papež Janez Pavel II. v apostolskem pismu V zarji novega tisočletja nadaljuje: »Tudi v deželah, ki so bile že zdavnaj pokristjanjene, je sedaj položaj takšen, da t. i. 'krščanske družbe' ni več ...V teh letih sem tolikokrat ponovil poziv k novi evangelizaciji. Danes to znova naglašam in vas vabim, da prižgete v vas začetni ogenj in dovolite, da vas prevzame gorečnost apostolskega oznanjevanja po prvih Binkoštih [...] Potreben nam je nov apostolski polet, ki bi ga živeli kot vsakodnevno zavzetost krščanskih občestev in skupin. Vse to naj se dogaja z dolžnim spoštovanjem do vrednot enkratne življenjske poti sleherne osebe in s pozornostjo do različnih kultur, v katerih more vznikniti krščansko oznanilo, da specifične vrednote posameznega naroda ne bodo zapostavljene, ampak očiščene in povzdignjene do njihove polne vrednosti« (prim. bl. Janez Pavel II., Apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja, 40).



    Sestre in bratje v Kristusu, ali nismo take in podobne misli o evangelizaciji, o apostolski gorečnosti, o spoštovanju do osebe, ki ji je namenjeno oznanilo, o upoštevanju duhovnega in kulturnega okolja in izročila že slišali pri bl. škofu Slomšku? Ali ni prav njegovo vodilo Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike in vse to na las podobno načelom nove evangelizacije, ki obsega celoten zaklad Cerkve in njeno odrešenjsko poslanstvo? To upošteva vsakokratnega prejemnika oznanila, njegovo izročilo, njegovo duhovno in kulturno okolje in tako oznanja evangelij, da bo poskrbljeno za njegov časni in večni blagor, za njegovo zveličavno omiko, bi rekel Slomšek.

    Nova evangelizacija zelo naglaša vlogo in pomen nosilca evangelizacije, to se pravi vlogo duhovnika, kateheta, učitelja, staršev in drugih vzgojiteljev. Zakaj je Slomšek ustanavljal mala semenišča v Celju, na Ptuju, v Mariboru? Zakaj je ustanovil Visoko bogoslovno šolo v Mariboru? – Da bi poskrbel za nosilce evangelizacije, ki naj bodo, kot sam pravi: »pii et docti«, to se pravi pobožni in učeni, trdno usidrani v Bogu in dobro pripravljeni za oznanjevanje, da bodo vedeli, kaj oznanjajo, kako oznanjajo in komu oznanjajo. Če Slomškova navodila iz hišnega reda in navodila iz njegovega govora ob otvoritvi Visoke bogoslovne šole v Mariboru primerjamo z evropsko sekularnimi bolonjski predpisi o teološkem študiju, se upravičeno vprašamo, kam to vodi?

    Nova evangelizacija v središče dogajanja postavlja sveto bogoslužje, ki tu in sedaj ponavzočuje Jezusovo delo odrešenja. Vse Slomškovo vzgojno in pastoralno delovanje je bilo osredotočeno na ta cilj, da bi verniki na široko odprli vrata svojega srca skrivnosti, ki se obhaja in bi iz tega prvega vira zajemali moč za krščansko življenje. V ta namen je v bogoslužje, posebej v obhajanje zakramentov, že v tistem času uvajal domači jezik, pripravljal molitvenike in priročnike ter v svojih katehezah uporabljal izraze in razlage, ki so dobile dokončno potrditev šele na drugem vatikanskem koncilu.

    Nova evangelizacija zelo naglaša pomen medijev, pomen komunikacije. Blaženi škof Slomšek se tega zelo veseli. On je že v svojem času uporabil vse, kar je bilo na razpolago. Ustanovil je Mohorjevo družbo, ki je v preteklosti in tudi danes v našem narodu v Slomškovem duhu uresničuje svoje nenadomestljivo versko, duhovno, kulturno in narodno poslanstvo.

    Poskrbel je za zbornik Drobtinice, ki se je razvil v pravo ljudsko enciklopedijo. Sledi nove evangelizacije najdemo v njegovem priročniku Blaže in Nežica v nedeljski šoli in v pesmarici Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino, zato je zelo primerno, da so ga učitelji in pedagogi izbrali za svojega zavetnika.

    Nadčasovne razsežnosti in globoke poteze nove evangelizacije ima tudi Slomškova Bratovščina, pozneje Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda, ki molitev in delo za edinost kristjanov postavi v središče oznanjevanja, saj gre tu za razpoznavno znamenje Jezusovih učencev, za Jezusovo poslednjo željo, za njegovo novo zapoved (prim. Jn 17,21). Danes, 50 let po drugem vatikanskem koncilu, ki je v Odloku o ekumenizmu uzakonil, kar je bl. škof Slomšek načrtoval, opažamo, da žal, nismo veliko napredovali.

    Sodobna pota nove evangelizacije svetujejo, da bo treba bolj pomagati družini, da bo tudi v našem času lahko uresničevala svoje poslanstvo v službi življenja in tudi pri posredovanju vere rodu, ki prihaja. Pri nas in tudi po evropskih deželah ugotavljamo, da naša kateheza, naše oznanjevanje otrokom in mladini ne rojeva ustreznih sadov, ker manjka podpora v družini, pa tudi k bogoslužju prihaja zelo malo staršev, otrok in mladine. Naša prizadevanja pri verouku niso ustrezno prizemljena, zato lahko hitro zbledijo in se izgubijo ob poplavi drugih ponudb in vabil. – Kaj storiti? – Blaženi škof Slomšek je že v svojem času čutil ta problem in se z njim resno soočal. Leta 1859 je napisal posebno pastirsko pismo, ki mu je dal naslov Domača služba Božja. Tu vabi družine, kako naj vsak večer, posebej pa v soboto in nedeljo, oblikujejo domače bogoslužje. Vsaka družina naj bi bila tudi ustrezno opremljena. Slomšek svetuje, da imajo pesemske bukvice – pesmarico, da bodo skupaj zapeli. Starejšim svetuje takrat zelo znani Baragov molitvenik Dušna paša, otrokom in mladim pa Sveto opravilo. Svetega pisma niso imeli, so pa imeli posebno dragoceno knjigo, ki jo je v več izdajah pripravila in iz nemščine prevedla Mohorjeva družba in to je bil slavni Slovenski Goffine, razlaga svetopisemskih beril, bogoslužnih molitev, bogoslužnega leta in ljudskih pobožnosti. Skratka, priročnik, ki bi ga tudi danes zelo potrebovali, ko smo trenutno v veliki zadregi in nimamo ne misala, ne pesmarice, ne molitvenega bogoslužja. Bl. škof Slomšek je za to poskrbel.

    Danes smo veseli, da je z nami veliko romarjev, sodelavk in sodelavcev Karitas. In ko odkrivamo mnogotere pastoralne pobude in izzive, ki jih srečamo pri Slomšku, bi morda kdo vprašal: »Kaj pa Karitas?« – Ali ima škof Slomšek tudi za Karitas kakšno sporočilo? – Seveda in še zelo imenitno. Slomšek izraza karitas ni uporabljal. Dobrodelnost in službo bližnjemu je označeval z izrazom miloščina, ki Slomšku še zdaleč ne pomeni le kakšen cent v pušico, ampak tretjo vejo krščanske duhovnosti. V posebnem pastirskem pismu iz leta 1848 pravi, da »je miloščina tovarišica, prijateljica posta in molitve«. V njegovem času so dobro poznali evangelij o ubogi vdovi pred tempeljsko zakladnico, Jakobov opomin, da je vera brez del mrtva, Jezusovo vprašanje na poslednji sodbi ter telesna in duhovna dela usmiljenja, ki izhajajo iz tega evangelija. Slomšek posebej naglaša pomoč misijonom, za kar je posebej skrbela Bratovščina sv. Leopolda.



    Sestre in bratje, tako smo se danes, na začetku Slomškovega leta na kratko ustavili ob nekaterih pastoralnih dogajanjih iz življenja in dela blaženega škofa Slomška. Na vsaki postaji in na vsakem koraku njegovega duhovniškega in škofovskega pastoralnega delovanja odkrivamo izredno duhovno bogastvo in nadčasovne razsežnosti njegove karizme, duhovne širine in življenjske bližine. Vse to je vodilo k temu, da so ga doslej že mnoge ustanove in strokovna združenja izbrala za svojega posebnega zavetnika in priprošnjika. Mlada celjska škofija se čuti še posebej nagovorjena in obdarjena, zato smo bl. škofa Slomška izbrali za svojega glavnega zavetnika.

    Upam, da izražam mnenje svojih spoštovanih sobratov v škofovski službi, pa tudi mnenje vas, dragi sobratje duhovniki, redovniki, diakoni, sestre redovnice, bogoslovci in vseh vas, dragi verniki, če danes, na začetku Slomškovega leta, 26. novembra 2011, na njegov rojstni in krstni dan, tu pred njegovo rojstno hišo predlagam, da blaženega škofa Antona Martina Slomška razglasimo za vzornika in zavetnika nove evangelizacije.

    Razglasitev je istočasno tudi zaupna prošnja, da bomo pod varstvom bl. škofa Slomška že danes zvečer, s prvimi večernicami, s pripravljenimi srci vstopili v novo cerkveno ali bogoslužno leto, z radostno hvalnico in povabilom: Kralja, ki prihaja, pridite, molimo. Amen.


    msgr. dr. Stanislav Lipovšek
    celjski škof

    Teden Kartias


    TEDEN KARITAS od 22.11.2009 do 29.11.2009

    MEDŽUPNIJSKA KARITAS Trnje in Zagorje

    KRUH ZA ŽIVLJENJE

    Smo v tednu Karitas, ki nosi naslov« Kruh za življenje«, V sak dan se soočamo z večjim številom ubogih. Ob besedi ubogi, navadno najprej pomislimo na materialne potrebe, čeprav vemo, da so potrebe in stiske
    tudi drugačne, in da nas ljudje vedno bolj pričakujejo. Čakajo nas revni, mladi, starejši, družine, obupani, osamljeni, zasvojeni ...

    Preberi več