Pridite in poglejte.

Tukaj lahko preberete dokument za pripravo slovenskega pastoralnega načrta z naslovom Pridite in poglejte.

Pridite in poglejte

Filip Terčelj (1892–1946)

Za Filipa Terčelja, duhovnika, pisatelja, pesnika in organizatorja iz Grivč pri Šturjah se je začel proces za proglašenje k blaženim. Da se bomo z večjim zaupanjem obračali nanj za posredovanje pri Bogu v raznih naših zadevah in stiskah, ga bomo spoznavali v nekaj nadaljevanjih.

Narodnega organizatorja Filipa Terčelja, rojenega v vasi Grivče nad Šturjami (dandanes na tablah napisa Šturje ne najdemo več, ampak le še Ajdovščina in Grivče) so spravili po nedolžnem v zapor najprej fašisti, takoj po koncu vojne pa še komunisti. A kot da to ni bilo dovolj. Le nekaj mesecev po osvoboditvi, v začetku januarja 1946, sta ga na cesti aretirala lokalna partijca in ga odvedla v smrt.

Filip Grivški, kot nosi njegov podpis v tri jezike prevedena knjiga Vozniki, se je rodil 2. februarja 1892 v Grivčah, vasici, stisnjeni pod Staro babo. Grivče so danes praktično že predmestje Šturij, ki so danes le še del Ajdovščine. Mesto Ajdovščina je namreč nastalo iz dveh delov, enega na kranjski in drugega goriški strani reke Hubelj. Na nekdanji naselji spominjata samo še imeni župnij, saj so Šturje podobno kot Filip Terčelj (1892-1946) za dolga leta izgubile pravico do imena. Danes je sicer Terčelj (predvsem zaradi prerekanja o postavitvi spomenika med meščani in županom) postal znan tudi vsej slovenski javnosti, medtem ko Šturje še vedno nimajo niti krajevne table.

Po osnovni šoli v Šturjah, maturi na šentviški klasični gimnaziji v Ljubljani in študiju bogoslovja istotam, je postal duhovnik. Študij je nadaljeval na socialno-pedagoški fakulteti v nemškem Kölnu in se nato vrnil na Primorsko, ki je pod italijansko okupacijo že doživljala hude raznarodovalne pritiske. Vse sile je vpregel v delo za narod in vero: ustanovil je mnoga izobraževalna društva, prirejal tečaje, začel izdajati revijo Naš čolnič, spodbujal kulturno dejavnost, pisal o vzgoji, pisal prozo in poezijo. Takrat je napisal pesem, ki jo verjetno vsi Primorci poznajo, saj je železni repertoar maš za vseh svetih dan 1. novembra: O, srečni dom nad zvezdami. Fašistom vse to seveda ni šlo v račun. Začeli so se pritiski.

Po akciji pogumnih Bricev, ki so na prvo obletnico ustrelitve bazoviških žrtev (1931) izobesili slovenske trobojnice, je bil - tako kot tudi Lojze Bratuž, ki je takrat zaradi pitja strojnega olja v mukah umrl - aretiran tudi Terčelj. Uradni razlog naj bi bila slovenska pridiga, ki jo je zaradi premajhne cerkve imel na prostem, v resnici pa je vzrok njegovo organiziranje mladine v okviru Tajne krščansko-socialne organizacije (TKSO), katoliške in duhovniške partnerice organizacije Tigr. Kot piše v policijski kartoteki, je “antifascista Filippo Tercelj” v Jugoslavijo pošiljal tudi podatke o italijanski vojski. Zgodovinar Egon Pelikan je tudi odkril, da je Terčelja izdal nekdanji član skupine.

Zaradi mučenja v goriških in nato koprskih zaporih bi skoraj zblaznel. A, kot pravi doktor zgodovinskih znanosti Pelikan, ga tudi po več mesecih zasliševanj niso zlomili. Slednjič je bil obsojen na pet let izgnanstva (konfinacije) v južnoitalijansko gorsko mestece Campobasso. Izgnanstvo še zdaleč ni bilo preprosto niti podobno “prisilnim počitnicam”, (kot je v obrambo diktatorju Benitu Mussoliniju konfinacije imenoval italijanski premier Silvio Berlusconi).                          

(Se nadaljuje)

Božično-novoletno voščilo slovenskih škofov

slovenskiskofje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Božično bogoslužje in jaslice nas spet nagovarjajo s svojim sporočilom o rojstvu Božjega Sina, »ki je zaradi nas in našega zveličanja prišel iz nebes in se je utelesil po Svetem Duhu iz Device Marije in postal človek«. Ko na božič v veroizpovedi vsako leto izgovarjamo te velike besede, pokleknemo.

V tej sveti noči se je po psalmistovi napovedi »pravičnost sklonila z nebes« (prim. Ps 84). V letu, ko naj bi se trudili za večjo pravičnost v ljubezni v osebnem in družbenem življenju, se spomnimo, da je Novorojeni prišel, da bi nas podprl v prizadevanju za dobro. Povili so ga v plenice, da bi raztrgal naše grešne vezi in nas ogrnil s plaščem pravičnosti. Postal je ubog, da bi mi obogateli. Rodil se je jokajoč, da bi obrisal naše solze. Rodil se je ob popisovanju izvoljenega ljudstva, da bi naša imena vpisal v knjigo življenja Božjih otrok. Rodil se je na tujem, da bi nas privedel v nebeško domovino. Rodil se je v Betlehemu, hiši kruha, in s tem napovedal, da nam bo zapustil živi kruh iz nebes. »Rodil se je med potovanjem, da bi nas spominjal na resnico, da smo in bomo le popotniki na zemlji« (sv. Gregor Veliki).

Božič je in ostaja velika in večna Luč, ki se je naselila med nami, da bi lahko stalno dajala plamen našim slabotnim človeškim svetilkam. Brez nje nam te lahko ugasnejo sredi teme življenjskih viharjev, tako da bi nas prevzela tema zla, sebičnosti, socialne krivičnosti ali celo sovraštva, ki usužnjuje, podira in ubija.

Sprejeti božič pomeni živeti v zavesti, da nismo več sami, ker je Bog z nami. Božič naj v naših srcih poživi prepričanje v Božjo ljubezen. Ohranimo to prepričanje v srcu vseh 366 dni novega leta. Predvsem pa se v svetlobi božičnih praznikov prepoznajmo kot bratje in sestre, kot družina Božjih otrok, ki bo sposobna graditi pravičnost v ljubezni.

To božično voščilo slovenski škofje namenjamo vsem vam, dragi verniki v župnijskih občestvih, vsem duhovnikom in diakonom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem, misijonarjem in misijonarkam po vsem svetu, zamejcem, zdomcem, še posebej pa vsem ostarelim, osamljenim, bolnim, ki ležite v jaslih svoje nemoči, vsem brezdomcem in zapornikom. Enako voščilo velja vsem evangeličanskim in pravoslavnim kristjanom.

Slovenski škofje

Božič – praznik Jezusovega rojstva

25.12.2011: Katoliška Cerkev

Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.(1)

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu(2) in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa,(3) s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.(4)

Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

(1) Prim. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

(2) »In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,7).

(3) »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2,10).

(4) »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,1–18).

 

Pastirsko pismo za postni čas 2012

12.02.2012: Cerkev na Slovenskem

»Ljubezen v pravičnosti«

I.

6. nedelja med letom, 12. februar 2012

Dragi bratje in sestre! Na začetku postnega časa se škofje na vas obračamo s pastirskim pismom z naslovom Ljubezen v pravičnosti.

Smo sredi največje svetovne finančne in gospodarske krize zadnjih desetletij. Številni jo že močno čutijo, posebno tisti, ki so zaradi nje ostali brez dela, ali oni, ki sta se jim pomoč in družbena podpora občutno zmanjšali. Nič manj huda ni kriza zaupanja in občutka varnosti. V ljudeh sta prisotna strah in negotovost. Marsikdo je podoben slepemu človeku iz današnjega evangelija, ker tudi on ne ve, kaj ta kriza pomeni, od kod prihaja in predvsem ne, katere vrednote ostajajo veljavne ali za kaj naj si v prihodnje še močneje prizadeva (Mr 1,40–45). O tem vam želimo spregovoriti v pastirskem pismu.

Preberi več

Adventna akcija Misijonskega središča Slovenije z naslovom Otroci za otroke

 

27.11.2011: Cerkev na Slovenskem

Misijonsko središče Slovenije je tudi letos pripravilo adventno akcijo z naslovom Otroci za otroke, ki bo od 27. novembra so 24. decembra 2011 potekala pod geslom Skupaj z otroki vsega sveta – pripravljamo pot za Jezusa. Veroučenci po župnijah zbirajo prostovoljna finančna sredstva za otroke v misijonskih deželah in jih namenijo za pomoč njihovim sovrstnikom. Pobuda ima tudi vzgojni namen, saj prebuja občutljivost za potrebe drugih.

Adventna akcija Misijonskega središča Slovenije - knjižica

Misijonsko središče Slovenije je za to priložnost izdalo adventni koledar, ki ni namenjen samo otrokom, ampak je tudi pripomoček za učitelje verouka in starše v duhovni pripravi na božič. Koledar za vsak dan prinaša misel iz evangelija, zgodbo, ki ima vzgojno pastoralni pomen, in prošnjo za tisti dan. Ob strani vsakega dne je pobarvanka, v sredini pa škatlica za darove.

Zbrana sredstva bodo iz Misijonskega središča Slovenije poslali v Rim, od tam pa jih bodo posredovali najrevnejšim otrokom v misijonskih deželah.


Dodatne informacije pridobite v Misijonskem središču Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.             01/300–59–50      , e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. in spletna stran missio.si.

 

Podkategorije